Bardolino - Aktivni oddih

Sladko Gardsko "morje"

Bardolino triatlon se je rodil isto leto kot jaz, se pravi 1984. To je bila že 29 izvedba te športne prireditve. Kako pa to, da sem jaz star samo 27??!! :) Dogajanje je postavljeno v idilično okolico resnično velikega Gardskega jezera (Lago di Garda - po italijansko). Mestece Bardolino pa se nahaja na vzhodni strani spodnjega dela jezera. Če bi me v Bardolino pripeljali z zavezanimi očmi, priznam, da ne bi vedel ali sem na morju ali ob jezeru. To je enostavno ogromno, ogromne ladje, trajekti, ogromne ribe, morski psi :) (sladkovodni), ... Mesto čisto "morsko", ozke tlakovane ulice, butične trgovine, urejene izložbe, blago razstavljeno na ulici, terase na ulicah, delčki obzidja, staro meščanske hiše, ... Za vse tiste, ki iščete alternativo Hrvaškemu ali kakšnemu drugemu morju, TO JE TO! Avtocesta od Celja do Bardolina (7km lokalne ceste), čas vožnje s postanki okoli 5 ur, cca. 400 km! Zdaj vas zanima ali sem šel s svojim super varčnim Cliom ;) Naj vas razočaram, tokrat ne! Saša je ponovno svojega Megana spremenila v večnamensko vozilo v katerega smo spravili dve cestni kolesi, 2 x oprema za triatlon, 3 x osebna prtljaga in tlačilka :) Ampak tudi to še ni vse, v Meganu sta poleg mojih 68 kilogramov bile še Saša in Lara. Naj povem še to, udobje ni trpelo.
Ali se splača odpraviti tako "daleč" samo na tekmo in nazaj. ITAK, DA NE!!! Dol smo se odpravili že v četrtek po službi in se zadržali vse do nedelje. To je pravi recept za mirno pripravo na OLIMPIK triatlon. Do tekme smo postali čisto domači, človek se hitro navadi na dobre stvari. Jao ti italijančki, sami poligloti :) Rezervacijo je Saša opravila preko spleta že kakšen teden prej, tako da je to bil FIKS! Sej je tudi bil, samo je bila gospa tako smešna, govorila je v polomljeni nemški-angleščini :) Apartma, apartma, apartma je bil BOMBA. Starinski, dva balkončka, lokacija, vse je bilo TOP. Na balkonih smo preživeli kar nekaj časa, kasneje ob podrobnem ogledu tekaškega dela triatlona pa smo spoznali, da trasa teka poteka celo pod našimi balkoni.

O tem pišem ;)

Vreme smo prav tako naročili na ebayu in je prišlo pravočasno. Vse dni smo bili deležni sonca in visokih temperatur. Večerno chilanje na ulicah Bardolina je bilo tako zelo prijetno. Jutranja kavica in rogljiček ter brezplačni Wi-fi je hitro postal naš ritual. JA prišli smo uživat tako in drugače (tekma).

V petek smo dvignili startne številke, moja je bila tokrat 675, Saša pa je imel številko 1109. Kot sem že napisal v komentarju slike na FBju, tvorita njena startna številka in letnica začetka Bardolino International Triathlona, datum mojega rojstva. Nekaj simbolike je tako bilo prisotne! Prevzem je bil lepo organiziran, so celo govorili angleško. Podpisal sem se na zid prvakov in se ob tem fotografiral.

Podpis na zid prvakov :)

Zvečer je sledil še "pašta party" za vse tekmovalce, teh nas je bilo kar 1.200!

Vemo, da v dobri družbi čas hitro teče in že je bila tu sobota, praznični dan za celoten Bardolino. Tudi zame je bil to praznik. Jutranjega rituala nismo spreminjali :) saj to prinaša nesrečo! Lokacija apartmaja je bila res neverjetna. Do menjalnega prostora smo imeli kakšnih 300 metrov, do starta pa še manj, 200 metrov. Tako, da smo vse to opravili zelo umirjeno in brez običajnih časovnih pritiskov. Kot vidite sem napisal že kar nekaj, pa sploh še nisem prišel do menjalnega prostora :) To pa zato, ker bi vam rad sporočil, da je potrebno uživati, uživati v majhnih stvareh, ki obkrožajo triatlon. 

V menjalnem prostoru.

PRIPRAVA MENJALNEGA PROSTORA

Na sliki lahko vidite, da smo bili v menjalnem prostoru med prvimi. To je kul, ker ni gneče, ni pa kul, ker ti lahko, ker šalabajzer uniči pripravljeno ali pa celo ukrade gajbico, kot se je to zgodilo Saši. Z vsako tekmo je priprava menjalnega prostora lažja, bolj tekoča in minimalistična. Tako moja gajbica vsebuje: tekaške in kolesarske čevlje, gumice za vpetje kolesarskih čevljev (da obdržijo vodoraven položaj ob teku iz menjalnega prostora), kolesarska čelada, očala, trak s številko, uro za tek, brisačo in bidon s pijačo. Vse to razporedim glede na razpoložljiv prostor in funkcionalnost.

Namig: Vedno si najprej nataknite kolesarska očala in šele potem čelado, saj vam bodo tako trakovi čelade, očala držali na mestu. Ko pa boste čelado odvrgli ob menjavi na tek, pa vam bodo očala ostala na obrazu in če tečete z očali je to vse kar morate narediti.

V menjalnem prostoru sem se zapletel še v pogovor z Italijanom - Andreas, ki je dobro govoril angleško in je rekreativni športnik tako kot jaz. 

Žigosanje ;)

To mi je bilo svetovno. Organizatorji so nastavili žige s številkami in si si lahko svojo odtisnil na kožo :) Tako malo je potrebno, da so/smo bili tekmovalci še malo bolj zadovoljni. Lahko pa bi imeli tudi alkoholne flomastre kot v Sloveniji ;) You get the point. Po pripravi in žigosanju smo odšli v apartma. Luksuz je imeti apartma tako blizu dogajanja.

ODHOD NA START IN PLAVANJE

Jaz sem startal 20 munit za Sašo in sem v neopren skočil šele na prizorišču. Oblačenje neoprena je postalo zabavno in mi ne predstavlja težav. V vodi so že mrgolele plavalne kapice različnih barv, ki so pomenile različne ure startov - valovi. Jaz sem imel rumeno, če se ne motim, mi je izpadla med plavanjem :) To se mi vedno zgodi. Ogreval sem se kakšnih 10 - 15 minut, nič posebnega, testiral tekmovalni tempo, naredil nekaj pospeševanj in se zabaval. Ko sem čutil, da je dovolj sem odšel proti startu. Nemogoče je bilo prepoznati Sašo v tisti nepregledni množici. No kmalu je prišel tudi moj "val". Minilo je kar nekaj minut med ogrevanjem in startom, vmes me je prijelo za lulat. Kaj zdaj? Veliko smo se že hecali na temo lulanja v lasten neopren :) Jaz sem se ODLOČIL, da se bom polulal v svojega. Pridem v vodo, si naredim prostor, se sprostim, človek se mora sprostit, da to opravi tako kot se spodobi, nakar zaslišim STARTNO SIRENO!!! WTF!!! Stisnil sem in nisem lulal. Postavil sem se bolj desno, da se izognem pralnemu stroju in to mi je tudi uspelo. Od začetka sem plaval svoj ritem, mogoče sem dvakrat v 1.500 metrih dobil po očalih, ki pa so ostale na mestu. Kaj hitro sem začel dohitevali kapice, ki so startale pred mano, to je bil dober občutek. Med plavanjem sem se počutil fenomenalno, brez iritacij neoprena, brez napora, uživaško! Tudi smer sem držal super. Zase sem odkril kako lahko držim smer v odprtih vodah brez pretiranega gledanja naprej. Do zdaj sem na tekmah vedno dihal samo na desno, kar sicer ni nič narobe, vendar sem vedno zašel s smeri. Zdaj v odprtih vodah vadim dihanje: desno (dva zavesljaja), desno (tri zavesljaje), levo (tri zavesljaje) in tako naprej. Vi pa odkrijte svoj način :) Vse to uživanje se je poznalo tudi na času, s katerim se bil zadovoljen. 

ORCA Muc na suhem.

MENJAVA IN KOLO

Do kolesa je bilo potrebno preteči kakšnih 150 metrov, tako da je bilo dovolj časa za slačenje gornjega dela neoprena. Imel sem manjše težave z vrvico, katero primem in odprem zadrgo na hrbtni strani. Odločila se je, da se mi skrije :) Samo menjava je potekala gladko, je pa bila gneča v menjalnem prostoru, tako da smo ven odhajali v koloni :) Enega sem malo preusmeril, da sem lahko skočil naprej. Skok na kolo je bil odličen in noge so bile vpete v nekaj sekundah in začel se je 40 kilometrski kolesarski del tekme. 

V akciji.

Glede na profil proge sem pričakoval "lahko" traso. In sem se motil. Takoj za začetek sem grizel kolena v konkreten hrib :) Razgibano je bilo vse do konca. Zavetrje je bilo dovoljeno in kaj hitro se je začela sestavljati skupina. Prehitela me je le peščica kolesarjev, ki pa smo jih pozneje tako ali tako ujeli. Skupina se je povečevala skozi celotno progo in nekje na 35 kilometru nas je bilo že kakšnih 40 - 60, glavnina (peleton) - Giro di Bardolino. Užival sem, nasmešek je bil prisoten na obrazu skoraj ves čas. Dohitel sem tudi Sašo in jo spodbudil!!! Na sami trasi se ni dogajalo nič posebnega, razen enega skoka, v katerem je skupina nekoliko razpadla vendar smo trije stisnili zobe in ujeli priključek. Zadnji v v lovu sem bil jaz in ko smo jih dobili sem od zadaj slišal: bravissimo! To se mi je zdelo super. Na koncu je sledil spust, kjer sem se prebil na čelo skupine. Zagledali smo Bardolino in že so se pričele priprave na skok s kolesa in menjavo na tek. Čas kolesa je bil ok. Še vedno ne najdem uradnih rezultatov in se ne spomnim točnih časov. Pa sej tudi niso tako pomembni :)

MENJAVA IN TEK

Po prvem krogu.

Odpenjanje čevljel in seskok s trojnim saltom je uspel in požel velik aplavz med gledalci. Šala! No tečem proti menjalnemu prostoru tam pa je bil pri drog čez celotno širino menjalnega prostora in si mogel teči s kolesom skrajno desno ali skrajno levo. Kaj sem hotel narediti jaz? Pogledam levo, pogledam desno, kaj zdaj, vse skupaj se mi je zdelo daleč in sem se odloči, da grem pod drogom. Pa je rekla sodnica: "E, neboš!!! Numero, numero!" Je že pisala na listek mojo številko in mi pokazal RDEČ karton. Meni je mrak padel na oči. Kaj že spet diskvalificiran!!! Pa ne no, 400 km sem se vozil, da bi užival, zdaj pa rdeči karton samo za namero, sej nisem šel spodaj. Fak ne no! Vse kar sem lahko v tistem trenutku rekel je: "But I'am from Slovenia!" Potem sem pomisli, ja in kaj če si iz Slovenije!!! Vse mi je padlo dol. Vendar pa sem bil odločen, da končam triatlon kljub temu, da bom na koncu diskvalificiran. Odložim kolo, se obujem NOVE triatlonsko/tekaške copate, nataknem uro, obrnem številko naprej (na kolesu sem jo imel na hrbtu) in začnem teči. Pridem do roba menjalnega prostora in me sodnik ustavi in pokaže na mojo glavo. Jaz gledam kaj bi rad, se primem za glavo in ... KOLESARSKA ČELADA je bila še vedno gor, očala tudi. WTF!!! Kaj se meni dogaja sem si rekel, kaj si naredil, da si si to zaslužil :) Se vrnem do gajbice odložim čelado in očala ter začnem teč. Pridem do roba menjalnega prostora in isti sodnik kaže na moja prsa, kaj bi speti rad sem si mislil. Hotel je, da zakrijem svoje seksi telo ;)

Finisher :)

Imeli smo dva tekaška kroga, odtekel sem OBA!!! Tekel sem brez nogavic, napaka. Dobil dva krvava žulja, pa še nekaj manjših. Odločil sem se, da na tekaških delih triatlona, ki so daljši od 5 km od sedaj naprej nosim nogavice. Že vadim hitro obuvanje nogavic :) Vročina je bila nepopisna, +40 na soncu. Resnično peklensko. V prvem krogu sem se zaradi gelov, ki sem jih pojedel na kolesu počutil zelo slabo, nekaj me je zvijalo po trebuhu in nisem mogel teči normalno. Na trenutke sem pomisli, da bi kar zahodil. VENDAR NISEM!!! Do prve okrepčevalnice se mi vleklo in vleklo. Voda, spužve, vse to je tako pasalo :) V glavi sem imel tudi črne misli, zaradi rdečega kartona in mi ni bilo lahko. Sem zdržal in prečkal ciljno črto v 2 urah in 27 minutah.  

Hitro sem poiskal stojnico z dobrotami za triatlonce :) OH v najbolj surovi obliki! Tekočine, tekočine! Ko sem se umiril sem šel počakat Sašo in z njo pretekel zadnjih 200 metrov. Bravo Saša!!! Verjetno se sprašujete od kot za vraga toliko lepih slik :) Lara je med drugim poskrbela za spomine! Hvala, Lara!

Sledilo je še več sladkanja in še več testenin in še več tekočine, pospravljanje menjalnega prostora in masaža. Nekako smo prišli do rezultatov, samo moških in seveda sem šel takoj pogledal ali sem res diskvalificiran. Gledam seznam na katerem je bilo 993 uvrščenih moških, mene NI, FAK! Sploh nisem bil napisan, evo ga diskvalificiran si bil, legenda sem pomislil! Še ena tekma :) GGGRRRRRRRRRRRRRR!

Kasneje na pivu, grem še enkrat čez rezultate in glej ga Muca, napisan sem bil na 312 mestu :) Iha, nisem bil DSQ!!! Dan je postal še lepši. Večer smo preživeli ob prijetni živi glasbi, dobri junk hrani (pizza in hamburger, pomfri) ter Coca Coli :) Rekreativni športniki pač lahko!

V nedeljo zjutraj, ritual in "zlobne" objave na FBju :) Pakiranje in odhod! Tekma mi bo za vedno ostala v lepem spominu in se že veseli okrogle 30 izvedbe, ko bom star 28 let :)

Nekaj slikic je na voljo še na tej POVEZAVI! 

Do naslednjega rekreativnega doživetja vas lepo pozdravljam in vem, da vam je bil BLOG všeč ;)

Gregor Muc