IRONMAN 70.3 Budapest - I'M finisher :)

PINCE, PINCE!!! Malzeit :)

Čudovita izkušnja se je pričela že v četrtek, ko smo se vsi skupaj, sicer ob različnih urah odpravili proti Madžarski prestolnici Budimpešti (v mestu živi skoraj toliko ljudi kot je nas, Slovencev), kjer je bil na sporedu IRONMAN 70.3 Budapest. Sam sem se odpravil zadnji, v miru po službi. Družbo mi je delala Jana. Glede poti sem točno vedel, kaj me čaka saj sem Budimpešto obiskal v aprilu s prijatelji - Mrcinami. Prav tako pa sem občasno, službeno na relaciji PINCE, PINCE!!! (SLO/H meja) :) Na Pincah sva opravila obvezen postanek med številnimi kamioni in si privoščila malico. Postanke potem, ko sem se odpeljal mimo ne da bi kupil madžarsko vinjeto za avtocesto :) Naslednjič sem ustavil pred blokom v katerem so Boštjan z družino, Saša in Ivan že postavili bazni triatlonski tabor. Sledil je premik vse robe iz avtomobila v stanovanje, tuš in spanec, saj je bila ura že skoraj polnoč.

Ghosta sem čez noč pustil samega :)

Zjutraj je sledil zajtrk, klasika kot vedno in brez odstopanj, polenta ali kosmiči, z dodatkom Nutelle ali marmelade :) Danes je potekal prvi izmed številnih dogodkov ta konec tedna, triatlon 5150 (olimpik razdalje) in odpravili smo se na samo prizorišče. Jaz sem tako dvignil startne številke, pogledali smo nekaj startov plavanja in se odpravili nazaj proti stanovanju, saj nas je ob 14.00 že čakal briefing pred jutrišnjo tekmo. V tem času sem si organiziral vrečke (rdeča/tek, modra/kolo in bela/casual), prvič sem se srečal s tem sistemom in sem imel kar nekaj vprašanj za moje kolege :) Na koncu sem zadevo obvladal! Na kolo sem namestil nosilec številke za pod sedež, ki mi ga je podarila Saša, ki jih nabavila v času svojega obiska USA! Hvala, SAŠA!!! Kazalci so neustavljivo lovili v krogu in čas je bil, da se odpravimo nazaj na briefing, kjer se bomo seznanili s pravili organizatorja, da ne bo kakšne nepotrebne kazni ali bog ne daj diskvalifikacije. Nekaj podrobnosti je bilo novih zame, zato bom rekel, da je bil obisk briefinga koristen.

Kasneje so odprli menjalni prostor in mi smo ponovili vajo. Sprehod od stanovanja do prizorišča in nazaj, že 3tič ta dan. Zame je bilo prvič, da sem vse skupaj v menjalni prostor odnesel že dan prej. Občutek je bil nekoliko negotov. Vse smo postavili na svoje mesto, naredili nekaj slik za spomin in se odpravili kuhati zadnjo večerjo :)

V noči na soboto, se pravi pred tekmo, sem spal odlično, presenetljivo. Sledila je jutranja klasika, WC (let do Kenije in nazaj) in odhod na START. Prva je startala Saša, čez 30 min je bila na vrsti moja skupina M30-35, zelene kapice. To je moja nova skupina za naslednjih nekaj let :) saj sem v prejšnjem letu dopolnil 30tko. Še pol ure za menoj sta startla Ivan in Boštjan.

Zdaj pa gremo lepo vsi skupaj za ograjo kjer bomo počakali na odrešilni pok startnega topa :) Bodite pozorni na številko 757 :), ker se zadeve odvijajo zelo hitro.

PLAVANJE - 31:09

Plavanje je bilo rutinsko. Nič posebnega. Na neopren sem navajen. Opravili smo nekaj daljših plavanj v Bohinjskem jezeru in vse to se je obrestovalo. Pred startom sem se ogrel, to je tudi edino ogrevanje, ki ga opravim, saj se mi zdi nesmiselno tekali naokoli, glede na to, da bom tekel šele čez 3h :) Bilo je prvič :) Prvič sem se polulal v neopren, kaj pa vem, nič posebnega, toplo sicer je, vendar hitro zgine :)

CatFish :) zaradi brkov

Ready to go!!!

Ob 9:35 se je s topovskim pokom pričala moja borba s prvo disciplino plavanjem na 1.900 metrov! Od samega starta nisem imel večjih težav z gnečo, pomaknil sem se bolj na levo in svoj tempo do konca. Boje so bile zares velike tako da plavanje ni bilo težko. Voda je bila kalna, vendar čista po občutku.

Plavanje po Garminu.

Ko sem že videl cilj so se v vodo pognale še rumene kapice, med katerimi sta bila še preostala dva borca - Ivan in Boštjan. Pri izhodu iz vode nisem čutil nobene vrtoglavice, kar je bil dober znak, tudi zeblo me ni v noge. Sledila je menjava na kolo.

T1 - 4:59 - KATASTROFA!

Pri stojalu z modrimi vrečkami sem doživel prvi šok. Iščem svojo vrečko s številko 757 med oznaka 750 in 760. Pri prvem pregledu vrečke ni, pri drugem pregledu vrečke ni, tretjem tudi, spodaj/levo/desno. Fuck*** vrečke, NI! WTF. Ne me je***, da ne bom mogel nadaljevati s tekmo. Tega ni bilo v moji vizualizaciji tekme :) KJE JE MOJA VREČKA??!?! Pokličem organizatorja, da ni moje vrečke! Po nekaj minutah se je vrečka našla na stojalu, vendar med številkama 790 do 800. Kako? Dvakrat sem bil pri vrečki (petek zvečer in sobota zjutraj) in sem prepričan, da ne gre za mojo napako! Neka budala je morala pri izhodu iz vode nekaj zajebati in vzeti mojo vrečko, ko je to spoznala jo vrnila na stojalo vendar imam občutek, da na mesto njegove prave vrečke. Vsaj v vrečki so bile še vedno vse stvari.

KOLO - 2:33:58

Trasa kolesa je resnično fantastična. Ulična proga, vedno je dogajalo, ovinek, pospeševanja, rondo, križišče, postojanka, navijači, ... Na kolesu sem snedel vse planirane gele. Prvega sem odprl tako nerodno, da sem imel pol desne noge pokrite z gelom, tudi podlaket ni bila nič boljša. Pil sem kolikor se je dalo, pospravil vrečko magnezija, lovil vodo na postojankah, vedno uspešno. Nekako mi je uspelo pojesti tudi pol Frutabele :) Veter je občasno pomagal, občasno nagajal. Velikokrat sem si ponovil: "Čaka te še 21,1km tek, u easy!" Tako sem se še vedno nekoliko držal nazaj, kljub temu, da bi lahko še povečal hitrost.

Prehiter za fotografe.

Med 90km sem veliko prehiteval, nekajkrat bil prehiten. Na koncu izjemno zadovoljen s časom. Definitivno pa sem premalo jedel, mogoče tudi pil. Je pa neverjetno kako hitro je minilo 154 minut kolesarjenja. Pred menoj je bil samo še tek.

T2 - 2:41 - Najdu vrečko

Prehod na tek je bil bolj gladek, saj sem vrečko našel tam kjer sem jo pustil. V vrečki sem imel nogavice (nisem tvegal teka brez nogavic), moje Noosa, magnezij in 2 x gel. Nabasal žepe in odhitel proti izhodu zadnji preizkušnji nasproti.

Pred slačilnico.

TEK - 1:41:04 - Na meji s krči!

UFF! Pretekel že nekaj polovičk, vendar mi je ta postregla s čisto novimi odkritji :) Odkritje se imenuje: KRČ :) Tako sem večino teka preživel na meji, da me vrže po tleh :) Resnično nor občutek. Vsakič, ko sem skušal pospešiti sem dobil opozorilo, da to ne bo šlo. Izmenjevali so se boljši in slabši kilometri. Spust in dvig po podhodu mi nikakor ni bil v pomoč in to vsak krog, imeli pa smo 4 kroge v dolžini 5km + drobiž.

Tudi za fotografe se nisem potrudil :)

Tako se je moj tek sprevrgel v etape od en do druge postojanke in vmes še simpatično zbiranje lasnih gumic različnih barv štetje krogov :) To je bila moja motivacija na 21,1km razdalji. Navijače sem slišal, vendar sem jim težko pokazal, da jih slišim. Vse težje sem kaj spravil vase. Na postojankah se upočasnil do te mere, da sem lahko dokaj v miru spil nekaj CocaCole ali ISO tekočine, se ohladil in nadaljeval do druge. in tako 4 kroge. Vmes se se dobesedno posilil, da sem pojedel en gel, vem, da je koristil, užitka pa ni bilo :)

In ko sem dobil zadjo gumico na roko, ZELENE barve, sem vedel, da bo kmalu konec. Zaradi bližine cilja se je nekoliko dvignil tempo in samo počutje. Vesel sem, da sem preživel ta tek, energije je bilo za boljši čas. ANALIZA: prehrano bo potrebno izboljšati.

CILJ - 4:53:51

Tukaj ne bi izgubljal besed. Samo ena zares lepa slika!

I did it :)

Če potegnem črto. Zadovoljen. Cilj ali želja je bila iti 4:45 ali hitreje. Svoje telo sem spoznal še nekoliko bolje. V Budimpešti bom vsekakor še čakal na startni pok.

@Navijači: hvala vsem navijačem ob progi, njihov dan ni bil nič krajši kot moj. HVALA!

Navijači, pomešani s tekmovalci.

Sedaj pa nekaj počitka in aktivno v jesen :)

Moje Finisher slike si lahko ogledate s klikom na 757.

Do naslednjič pridno plavajte, kolesarite in tekajte!

Muc